Kako povečati učinkovitost spletne strani – 2.del

Danes se bomo lotili najpogostejših izstopnih strani (prvi del posta lahko prebereš tukaj)

Najpogosteje se med top izstopnimi stranmi pojavlja domača stran (home page). Home page je tudi najbolj obiskana stran, kar posledično privede do tega, da nas tukaj največ obiskovalcev tudi zapušča.

Kako torej ugotoviti, ali home page deluje dobro, ali ga je potrebno popraviti?

Najbolj osnovni meri, ki jih lahko hitro preverimo in veliko povesta sta:

1. bounce rate (delež obiskovalcev, pri katerih home page predstavlja tako vstopno kot izstopno stran, oziroma edino obiskano stran) našega home page-a ter
2. povprečni čas, ki ga na home page-u preživijo obiskovalci.

Bounce rate

V povprečju se bounce rate giblje nekje med 40 in 60%. Vendar številka kot taka nam še ne pove nič. Gre samo za povprečje. Če bi radi številko razumeli, se moramo vprašati:

1. Kako so obiskovalci prišli do nas (preko katerih besed, kanalov (sem, seo, URL vnos, banner,…) in kakšen je bounce rate glede na vir obiska. Npr. najbolj zaskrbljujoče je, če imajo brand besede (npr. beseda “coca cola” za spletno stran www.coca-cola.com) visok bounce rate. Logično pa je, da imajo obiskovalci strani www.coca-cola.com, ki pridejo preko besede ”pijača”, visok bounce rate. Pijača namreč lahko predstavlja od vseh vrst sokov, piva, vina, žgane pijače, likerjev,… in je razumljivo, da oseba, ki v Google vtipka “pijača”, najverjetneje s tem ne misli na “coca colo”. In zaradi tega bo, če preko besede “pijača” pristane na strani www.coca-cola.com, od tukaj zelo hitro pobegnila, če ne bo našla vsebine, ki jo išče.
2. Zakaj so zapustili stran

Zakaj torej uporabnik, ki na stran pride z določenim namenom (iskanje določenih informacij), zapusti stran? Ker informacij, po katere je prišel, ne najde. OK, gremo naprej. Zakaj jih ne najde? Možnosti sta dve.

• Ker jih ni
• Ker so preveč skrite in jih enostavno ne najde

Če naša stran ne vsebuje informacij, ki jih išče uporabnik je logična posledica, da ta uporabnik stran zapusti.

Veliko bolj problematična je druga situacija, če informacije, ki jih obiskovalec išče, na strani obstajajo, vendar jih obiskovalec ne najde. Kar se zelo pogosto dogaja.

Veliko spletnih strani (med njimi so tudi takšne, ki jih poznamo vsi) je neberljivih. Oziroma so težke za hiter pregled. Enostavno težko se znajdemo, težko najdemo kar iščemo. Informacije niso strukturirane. Poleg tega je predstavitev vsebinske strukture slaba.

Strani so prenatrpane, ne vemo, kje naj iščemo informacije, po katere smo prišli, ne najdemo informacij, ki jih iščemo, preveč stvari kliče po pozornosti. Poglejmo si hitro primerjavo dveh strani, ki jih poznamo čisto vsi. Le-ta lepo prikazuje, kar želim izpostaviti.

Gre za primerjavo iskalnikov Google in Najdi. Predstavljajmo si, da nobenega izmed omenjenih iskalnikov nismo še nikoli obiskali.

Google home page

Najdi home page

Kaj je prva misel, ob primerjavi teh dveh slik?

Ali pa če vprašanje postavimo drugače: kam moram kliknit na Googlu in kam na Najdiju?

Na Googlu praktično nimam druge možnosti kot to, da grem direktno v search box in vnesem iskalni pojem ter kliknem “Search” ali pa “I’m feeling lucky”. Kaj pa na Najdiju?

Na Najdiju pa imam čisto preveč možnosti. Hitro me potegne kaj drugega kot box za iskanje. Pritegnejo me povezave na levi strani, povezave spodaj, desno horoskop pa vreme in tudi druge vsebine, ki se nahajajo na prvi strani Najdi iskalnika.

Torej, prosim vas, bodite jasni na svoji spletni strani. Ne komplicirajte! Ne skušajte povedati preveč stvari naenkrat. Naj si elementi na strani ne kradejo pozornosti. Ker uporabnik se bo, ko pristane na stran, v manj kot 1 sekundi odločil, ali bo ostal ali ne. To pomeni, da ga moramo prepričati v trenutku.

Če želimo to doseči, moramo najprej točno vedeti, kaj hočemo doseči s posamezno stranjo. Je naš cilj pripeljati uporabnika do tega, da klikne na horoskop, da klikne na vremensko napoved, ali je morda naš cilj to, da uporabniku pomagamo najti spletno stran, ki jo potrebuje?

Ko bomo določili cilje posamezne strani sajta, bomo lahko začeli reševati problem (če le-ta pri nas obstaja). Na vsaki posamezni strani se torej osredotočimo samo na vsebino, ki je tukaj relevantna in pričakovana. In jo lepo, logično strukturirajmo.

Če nam to uspe, bomo hitro dosegli nižje bouce-rate-e in večje zadovoljstvo obiskovalcev, ki se bodo raje vračali nazaj k nam.

Povprečni čas

Povprečni čas, preživet na strani (angleško average time on site) nam pove, koliko časa obiskovalci povprečno preživijo na strani. Zakaj je to dobro vedeti? Ker s tem dobimo vpogled, kje se obiskovalci zadržujejo najdlje (očitno obiskovalcem zanimiv del sajta, morda ga lahko razširimo) in kje najmanj (Kakšna je struktura te strani? Se iz nje lahko znajdemo? Pritegne obiskovalca? Je za to stran logično, da je njen povprečni čas najkrajši?).

Povprečni čas nam da vpogled v to, ali smo obiskovalce zmotivirali k interakciji ali ne. Ali stran dosega svoj cilj ali ne. Npr. če gledamo povprečni čas preživet na strani s člankom, ki ga ob normalnem branju preberemo v 2 minutah, povprečni čas te strani pa znaša 20 sekund, pomeni, da članek tiste, ki ga obiščejo, ne pritegne. In če to ugotovimo, gremo lahko naprej raziskovati, zakaj jih ne pritegne. Kaj smo naredili narobe? Je kaj narobe z naslovom, kakšen je uvod, je lahko berljiv ali rabimo povečalo, daga lahko preberemo? In na podoben način za vse ostale strani.

Toliko zaenkrat. Vaša mnjenja in komentarji dobrodošli spodaj. V naslednjem postu nadaljujemo z najpogostejšimi vstopnimi stranmi, keywordi, preko katerih do nas prihajajo uporabniki, kako nas obiskovalci najdejo in ostalih temah, ki so pomembne pri analizi učinkovitosti spletne strani.