Vsaka spletna stran bi namreč morala biti orodje oz. pripomoček za pospeševanje prodaje.

Morda si niti ne predstavljate, kakšen potencial ima vaša spletna stran. Morda si mislite, da za vas to ne velja, ker nimate veliko obiska na trani. Poglejmo si enostaven in nazoren primer, ki vam bo, upam, bolj razjasnil vašo situacijo.

Poglejmo, kaj je lažje?

A) Obiskati spletno stran www.nepremicnine.net in preveriti kako se gibljejo cene stanovanj v Mostah v Ljubljani.

B) Obiskati poslovalnico, ki se ukvarja z nepremičninami in pri njih neposredno preveriti, kako se gibljejo cene stanovanj v Mostah v Ljubljani.

Mislim da bi le redki izbrali opcijo B, če bi bil edini cilj preveriti cene stanovanj v Mostah. Seveda je lažje izbrati rešitev A. Poleg tega porabimo neprimerljivo manj dragocenega časa, energije in ne nazadnje tudi denarja (bencin, parking,… kar bi morali plačati če izberemo rešitev B).

Sedaj pa poglejte, kakšen je mesečni obisk vaše spletne strani. Koliko ljudi na mesec išče določene informacije o vaši firmi na vaši spletni strani? 1.000? 5.000? 100.000? In to govorimo o ljudeh, ki se za vas že zanimajo! Vse to so vaše potencialne stranke! Vaš cilj pa je, da vsakega od njih najbolje izkoristite. Ne pozabite tega!

Večini od njih seveda ne bomo prodali takoj in zdaj. Moramo pa o tej večini, ki je že pokazala zanimanje za nas, razmišljati dolgoročno.

Kaj lahko ponudim Matjažu, ki je mojo spletno stran obiskal danes in se ni takoj odločil za nakup, da bo obiskal mojo trgovino v Jesenicah, da mi bo pustil svoj e-mail naslov, da bom dobil naslov njegovega prebivališča, da bom dobil njegovo telefonsko številko… Razmislite! Kaj lahko ponudite Matjažu, da vam bo pustil vsaj en kontaktni podatek, ki ga boste potem uporabili, da boste Matjažu prodali svojo storitev.

Če ne dobite ideje za vaš biznis, mi pošljite mail na webrulz.blog@gmail.com in v roku enega dneva vam odgovorim s seznamom petih idej, kako lahko tudi vi takoj začnete s posredno prodajo (v mailu seveda na kratko opišite, s čim se ukvarjate ali dodajte naslov vaše spletne strani).

Kot vidite vam tudi jaz ponujam brezplačno svetovanje, ker tudi računam na to, da bodo moje ideje tako dobre in za vas dobičkonosne, da boste od mene potem želeli še kaj več.

Poglejmo si še kakšen primer posredne prodaje. Prepričana sem, da se boste našli vsaj v enem izmed spodaj naštetih.

• Ste že kdaj sodelovali v kakšni nagradni igri, v katerem ste v zameno za sodelovanje morali pustiti svoje kontaktne podatke? Posredna prodaja.
• Ste se že kdaj naročili na brezplačno prejemanje časopisa (npr. za 1 teden ali 1 mesec)? Posedna prodaja.
• Ste že kdaj poizkusili brezplačni vzorec jogurta v trgovini? Posredna prodaja.
• Ste se pri vulkanizerju že kdaj dogovorili za zastonj hrambo vaših zimskih gum? Posredna prodaja.
• Ste že kdaj downloadali brezplačno e-knjigo o hujšanju v zameno za svoj e-mail naslov? Posredna prodaja.
• Ste že kdaj reševali IQ test, kjer ste na koncu morali izpolniti telefonsko številko, kamor so vam poslali rezultat IQ testa? Posredna prodaja.

In še in še. Seznam je neskončen. In prav vsak izmed vas lahko uporabi takšne in podobne načine za posredno prodajo. Internet je kanal, na katerem je neskončno možnosti uporabe posredne prodaje, ki se vam bo obrestovala na dolgi rok. V enem mesecu, petih mesecih, enem letu.

Brezplačne novice po e-mailu. Brezplačna e-knjiga. Kupon za nakup v fizični trgovini. Darilo ob obisku trgovine v Jesenicah. Brezplačni vzorec parfuma v zameno za vaš e-mail naslov. Brezplačna dostava poročne torte, če naročilo izvedete preko obrazca na internetu. Brezplačni 2D izris vaše dnevne sobe v zameno za e-mail naslov. Naštevamo lahko v nedogled.

Torej, kaj je nauk današnjega posta? Internet je orodje z neverjetnim potencialom in vsak dan, ko tega potenciala ne izkoriščate, delate izgubo!

Ko se začnete tega zavedati, lahko od tega veliko odnesete. Še največ pa boste pridobili tisti, ki ste se pripravljeni učiti, ki ste pripravljeni nekaj spremeniti in stopiti v akcijo.

Če potrebujete pomoč pri idejah ali svetovanju posebej za vaš posel, me kontaktirajte na webrulz.blog@gmail.com.

Vidim oglas, na katerem skačejo neke žogice, na njem pa piše nekako takole: “Pridruži se invaziji!” Pravzaprav čisto luštkan bannerček.

Spet me premaga poklicna deformacija in, logično, kliknem:) Potem pa hladen tuš, ki doživim zelo pogosto ko klikam slovenske bannerje.

Pridem na sajt, ki ga skoraj da ne razumem (nobenih usmeritev, nobene razlage, zakaj se gre, kaj moram narediti). Pristanem namreč tukaj. Še slikica:

banner landing page

WTF?

Res ne vem, kaj so razmišljali, ko so tale page določili kot landing za tisti banner.

Vseeno se potrudim in klikam naprej (tokrat klikam naprej zato, da naberem material za tale post:)). Izberem Slovenijo iz liste evropskih držav. Pristanem tukaj:

banner goal page

Tukaj bi morala pristati že takoj, ko sem kliknila na banner. Čeprav ima tudi ta page ogrooooomno pomankljivosti. Najbolj očitne so:

1. Ni jasno, kaj je cilj page-a
2. Preveliko CTA-jev (1. oglej si invazijo; 2. Objavi page na social sajtih; 3. Snemi melodijo za telefon; 4. Ustvari svojega spacehopperja; 5. Oglej si že ustvarjene hopsice)
3. Ni jasno, kaj me čaka, potem ko ustvarim svojo “hopsico” (Zakaj naj se sploh lotim ustvarjanja te hopsice? Gre za nagradno igro? Dobim kaj v zameno zato, ker ustvarim svojo hopsico?…)

Predpostavljam da je cilj strani to, da user na page-u nekaj ustvari. Zato kliknem “Ustvarite svojega Spacehopperja”. Odpre se flash tool s katerim lahko naredim tega skakača po svojih merilih. Ampak še vedno pa ne vem, v čem je fora! Zakaj naj to počnem? Izgleda takole:

banner game landing page

Zdaj vidim, da je landing page tistega bannerja pravzaprav tale page. Ampak preden se prebijemo do tukaj, moramo čez dve OGROMNI oviri (prvi dve sliki zgoraj). Samo ugibam lahko, koliko obiskovalcev se je preko klika na banner prebilo do tukaj. Sem prepričana da bore malo.

Že res da gre za Ericssonovo kampanjo, ampak come on! To je dobesedno metanje denarja v zrak!

Preklikam ta flash in na koncu ustvarim svojega hopperja samo zato, da vidim, ali so morda na koncu razkrili skrivnost? So napisali, za kaj se gre? Poglejmo:

banner game thank you page

Še vedno mi niso povedali, ampak vseeno razberem, da gre za lead generation kampanjo. Zbiranje kontaktov (e-mail naslovov), katere bodo kasneje uporabili za promocijo.

Upam samo, da tudi pri e-mail komunikaciji ne bodo delali takšnih fellerjev kot pri tejle banner kampanji:)

Zakaj?

1. Ker smo ljudje enostavno leni in se nam ne da odpirati prilog (vsebina vabila bi lahko v mailu izgledala še bolje kot v .pdf-ju)
2. Ker človek rabi konkreten benefit, če želimo da se bo odzval (npr. v vabilu te čaka koda za popust)
3. Ker moramo osebo pozvati, če želimo njen odziv – vsaj “Odpri prilogo” če že drugega ne :)
4. Ker mora biti subject vabljiv (tempting), drugače bo takoj, brez odpiranja, pristal v košu
5. Ker če se bo že potrudil in odprl prilogo (tako kot sem se jaz, profesionalna deformacija pač), potem pa bo razočaran nad vsebino priloge, boste izgubili na ugledu

Tako da naslednjič, lepo prosim, mi vabilo pošljite vsaj takole (no, fajn pa bi bilo, če mi v vabilo dodate tudi kakšno darilce (kodo za popust ali pa vsaj svinčnik iz lesa ameriškega oreha, če pridem na ogled…:)). Ja, stranke smo zahtevne, ni kaj:).

Evo, obljubljeno vabilo vstavljeno direktno v vsebino maila:

Mislite da bi z drugo verzijo dosegli boljše rezultate? Definitivno. Če ne drugega, bi več ljudi odprlo in tudi več ljudi bi vabilo dejansko prebralo.

Imate tudi vi kakšno podobno izkušnjo? Please share v komentarjih spodaj:)

Prva dilema, ki se mi tukaj postavlja je, ali raje optimiziramo za “posojilo” ali “posojila”? Poglejmo najprej, katera beseda je v Sloveniji bolj popularna, kaj ljudje pogosteje vnesejo v iskalnik. Na “Google Insights for Search” vnesemo obe besedi.

Rezultat oz. izrisani graf pravi, da so “posojila” bolj popularna od “posojilo”, več ljudi posojilo išče preko besede “posojila”. Na podlagi teh podatkov se bomo najverjetneje odločili, da optimiziramo za besedo, ki ima večji potencial in nam bo pripeljala več obiskovalcev. Če pa sta nam pomembni obe besedi, izberemo obe.

Če pogledamo še spodnje informacije, ki jih ponuja Google Insight for Search, ugotovimo, da skupaj z besedo “posojila”, ljudje najpogosteje v iskalnik vtipkajo tudi besedo “krediti posojila”; “krediti”; “posojilo”; “gotovinska posojila”; “kredit”,…

Dodajmo naši poizvedbi še te besede:

Iz naše druge poizvedbe ugotovimo, da so še bolj kot “posojila” iskani “krediti” in “kredit“. Sedaj se bomo morali odločiti, ali se bomo pri optimizaciji bolj fokusirali na te besede, ki imajo še več potenciala kot “posojila“?

Čisto desno spodaj lahko vidimo tudi, katere ključne besede so na “posojilnem” oz “kreditnem” področju najbolj vroče, najbolj v porastu (pomeni da so trenutno veliko bolj iskane kot so bile v preteklem časovnem obdobju):

Kot vidimo, je prvi korak SEO optimizacije izbor pravih ključnih besed, na katere se bomo fokusirali pri optimizaciji. Pomembno je tudi, da ne pretiravamo pri številu besed. Pri izbiri se omejimo na 10 do maksimalno 20 ključnih besed, ki so najpomembnejše za našo spletno stran in na katere se bomo osredotočili pri optimizaciji za SEO.

To pomeni 10 do max 20 besed, za katere želimo rangirati čim višje v iskalnikih, ko ljudje iščejo rezultate za te ključne besede.

Poglejmo si sedaj dejavnike, ki vplivajo na rang ključne besede:

URL – zelo pomembno je, da ključne besede vstavljamo v URL-je strani

Poglejmo naš primer, kako so ključne besede uporabljene na spletni strani http://www.posoja.com/:

1. (index) http://www.posoja.com/
2. (podstran “posojilna pogodba) http://www.posoja.com/?module=91&id=22
3. (posojilojelamci) http://www.posoja.com/?module=3

Kot vidimo, je v linkih za vse tri strani prisotna ena ključna beseda, to je beseda “posoja”. Z uporabo friendly linkov, bi zgornji URL-ji izgledali tako:

1. (index) http://www.posoja.com/
2. (podstran “posojilna pogodba) http://www.posoja.com/posojilna-pogodba ali pa, še bolje: http://www.posoja.com/posojilojemalci/posojilna-pogodba
3. (posojilojelamci) http://www.posoja.com/posojilojemalci

Z uporabo friendly linkov smo v povezave vstavili dodatne ključne besede, ki so za našo stran zelo pomembne: “posojilojemalci” in “posojilna pogodba”. Poleg tega smo stran tudi strukturirali, kar je razvidno že iz URL-ja: /posojilojemalci/posojilna-pogodba, s čimer pomagamo uporabnikom in iskalnim robotkom, ki bodo znali iz URL-ja strani razbrati, katera podstran je pomembnejša in katera je v hierarhiji sajta višje.

Za vzpostavitev oz implementacijo friendly linkov uporabimo funkcijo mod_rewrite.

V meta naslovu na kratko opišemo vsebino strani oz. podstrani. Zelo pomembno je tudi, da v meta naslov vključimo najpomembnejše ključne besede na posamezni strani.

Če pogledamo na http://www.posoja.com/ ugotovimo, da upravljalci strani dosledno uporabljajo različne meta naslove, prilagojene posamezni strani, kar je najbolj pravilno. Poglejmo nekaj primerov:

• home page: “posoja.com – borza posojil”
• podstran posojilojemalci: “posoja.com – POSOJILOJEMALCI (povpraševanje po posojilih)”
• podstran bančna posojila: “posoja.com – bančna posojila”

Kot vidimo je povsod na prvem mestu ključna beseda “posoja.com” kar pomeni, da tej besedi dajemo največjo pomembnost na vsaki podstrani. Ker pa je posoja.com ključna beseda ki se nahaja že v domeni (URL-ju www.posoja.com) se ne rabimo toliko truditi z njenim izpostavljanjem. Bolje bi bilo, da izpostavimo druge besede in dajemo večjo težo besedam, ki v URL-ju niso dobile teže, besedo “posoja.com” pa postavimo na konec meta naslova.

Optimizirani meta naslov bi lahko bil:

• home page: “posojila, posojilo, krediti - posoja.com”
• podstran posojilojemalci: “kako do posijila – posoja.com”
• podstran bančna posojila: “bančna posojila - posoja.com”

S tem dajemo večji pomen besedam, ki so za našo spletno stran najpomembnejše.

Meta description – kratek opis  vsebine strani, uporabimo največ 25 besed

Meta opis se izpisuje v opisu strani pri rezultatih iskanja na iskalniku. Preverimo, kako so to storili na http://www.posoja.com/:

<META NAME=”Description” CONTENT=”Spletna borza posojil, posoja.com, je prvi slovenski portal namenjen posojilom, kjer lahko uporabniki najdejo ugodna posojila, ali pa svoj denar posodijo uporabnikom portala, ki iščejo posojilo. Osnovni namen portala je interakcija med tistimi, ki kapital imajo in ga posojajo ter tistimi, ki ga iščejo. Na posoja.com tako lahko oddate ponudbo za posojilo ali povpraševanje po posojilu. Prav tako je namen portala na enem mestu združiti vse relevantne informacije, ki jih išče uporabnik glede posojil oziroma kreditov (informacije o bančnih kreditih, leasingih, izterjavah itd…).”>

In če v iskalnik vpišemo posoja.com bomo videli, da je kratek opis ki se izpiše pri rezultatih v iskalniku, identičen začetku zgornjega meta opisa:

Najprej pohvale za vnos meta opisa. Veliko spletnih strani meta opisa sploh ne uporablja. V tem primeru iskalnik pobere prvo vsebino, ki jo najde v body-u strani in jo vstavi v kratek opis.

Poglejmo si še, kako bi lahko na www.posoja.com izboljšali svoje meta opise:

• dolžina – meta opis je predolg, pri opisu uporabimo največ 25 besed
• uporablja se identičen opis na vseh podstraneh – ne glede na to, preko katere ključne besede nas uporabnik najde, vedno bo opis spletne strani enak, kar ni dobro:

Kadarkoli se spletna stran www.posojila.com pojavi med iskalnimi zadetki, opis strani ostane enak, ne glede na to, katero ključno besedo je uporabnik uporabil. Poglejmo si dva primera:

1. Uporabnik vtipka ključno besedo: “posoja”

Dobi naslednji rezultat:

posoja.com – borza posojil

Spletna borza posojil, posoja.com, je prvi slovenski portal namenjen posojilom, kjer lahko uporabniki najdejo ugodna posojila, ali pa svoj denar posodijo …

www.posoja.com/ – Posnetek - Podobno

Meta opis ustreza, se strinjate? Gremo na naslednji primer:

1. Uporabnik vtipka ključno besedo: “posojilna pogodba”

V rezultatu preberem:

posoja.com – Posojilna pogodba

Spletna borza posojil, posoja.com, je prvi slovenski portal namenjen posojilom, kjer lahko uporabniki najdejo ugodna posojila, ali pa svoj denar posodijo …

www.posoja.com/ – Posnetek - Podobno

Meta opis ne ustreza najbolje. Uporabnik verjetno ne bo kliknil na rezultat, saj v kratkem opisu strani posojilna pogodba (ključna beseda oz. niz, ki smo ga vnesli v iskalnik) ni omenjena niti z besedo.

Veliko bolj učinkovit meta description v tem primeru bi bil: “Brezplačna posojilna pogodba, primer izpolnjene posojilne pogodbe, kaj je posojilna pogodba”

Najboljše rezultate bomo dosegli, da v meta description vnesemo unikatne opise vsake posamezne strani. Z njim na kratko zajamemo bistvo strani oz podstrani. Le tako se bo kratek opis ujemal z iskalnim nizom, za katerega iščemo rezultate. S tem bomo dosegli višje CTR-je (razmerje med številom klikov in številom iskanj se bo povečalo) kar pomeni večji obisk spletne strani.

Meta keywords – ključne besede, ki so zelo pomembne za iskalnike

V meta keywords vnesemo do 15 najpomembnejših besed. Lahko jih je tudi manj. Najpomembnejše besede vstavimo na začetek. Na vsako stran oz. podstran vnesemo ključne besede prilagojene strani.

Na www.posoja.com so vestno vnesli ključne besede na vse podstrani. Na vseh straneh najdemo:

<meta name=”keywords” content=”posoja, posoja.com, posojilo, posojila, posojilodajalci, posojilojemalci, borza posojil,bančna posojila, posojilna pogodba, iščem posojilo, gotovinska posojila, gotovinsko posojilo, posojam denar, posoja denarja, posojilo nudimo, kreditni posrednik, kreditni posredniki, kdo posoja denar, posojilo preko interneta, posojanje denarja, denar, iščem investitorja, posojilo denarja, denar iščem, kredit, izračun kredita, kreditodajalci, kreditojemalci, iščem kredit, kreditna pogodba, gotovinski krediti” />

Tudi tukaj imamo podoben problem, kot smo ga že zasledili pri meta opisu. Vse podstrani vsebujejo enake meta keyworde. Meta keyworde je potrebno prilagoditi strani, na kateri se nahajamo. Vsaka stran naj uporablja ključne besede, ki so za to stran najbolj relevantne.

Npr. home page:

<meta name=”keywords” content=”posoja, posoja.com, posojilo, posojila, posojilodajalci, posojilojemalci, borza posojil,bančna posojila, iščem posojilo, gotovinska posojila, gotovinsko posojilo” />

Na podstrani posojilojemalci uporabimo naslednje ključne besede:

<meta name=”keywords” content=”posojilo, posojila, kredit, posojilojemalci, bančna posojila, iščem posojilo, gotovinska posojila, gotovinsko posojilo, posoja denarja, posojilo preko interneta, posojanje denarja/>

Na podstrani posojilodajalci pa bi uporabili ključne besede:

<meta name=”keywords” content=”posojilodajalci, posojanje denarja, posojam denar, posojilo nudimo, kreditni posrednik, kreditni posredniki, borza posojil, bančna posojila, posoja denarja, kreditodajalci” />

S tem iskalniku zopet sporočamo, tokrat preko posameznih besed, kaj je vsebina strani in katere so najbolj relevantne ključne besede, za katere nudimo kvalitetno vsebino.

Tako, danes smo pokrili SEO osnove, naslednjič se lotimo naprednih tehnik za izboljšanje pozicije naše strani na iskalnikih.

komentarji dobrodošli med komentarji:)

Vsaka spletna stran ima nek cilj. Lahko je cilj strani pripeljati obiskovalca do kontaktne strani, cilj strani je lahko uporabnika pripeljati do downloada .pdf cenika, ali pa je njen cilj ustvariti čim več naročil na katalog naših izdelkov. V spletnih trgovinah cilj predstavlja izvedba naročila.

In kaj ima s tem konverzija? Konverzija je delež obiskovalcev, ki dosežejo cilj spletne strani. Npr. CR iskalnika je lahko delež obiskovalcev, ki so kliknili na enega izmed rezultatov iskanja. Formula za CR bi v tem primeru bila: število klikov na enega izmed rezultatov iskanja / število vseh iskanj. Ali pa CR spletne prodajalne: število nakupov / število obiskovalcev. CR strani, katere cilj je ustvariti čim več downloadov cenika izdelkov, bi izračunali takole: število downloadov cenika / število obiskovalcev spletne strani.

In cilj vsake spletne strani je čim višja konverzija. Vsak lastnik spletne strani si želi, da bi njegova stran ustvarila čim večje povpraševanje ali prodajo. Spletnih strani nimamo zato, ker jih je fino imeti in ker ima že skoraj vsak svojo stran. Vsaka resna spletna stran je na koncu koncev namenjena prodaji. Zelo enostavno. Namen in cilj vsake spletne strani je povečanje uspešnost našega posla.

V idealnih pogojih bi konverzija znašala 100%. To pomeni, da bi prav vsak obiskovalec naše strani prišel do njenega cilja. Do tja, kamor želimo da pride (nakup, download, obisk “kontakt” page-a…). Kot cilj spletne strani lahko postavimo tudi določeno interakcijo z obiskovalcem (engagement), npr. da vsak obiskovalec obišče vsaj 3 podstrani, ali pa npr. da vsak obiskovalec na strani ostane najmanj 2 minuti.

Vendar ker ne živimo v idealnem svetu, konverzije ne znašajo 100%. Konverzija je odvisna od večih dejavnikov:

Dejavniki, na katere nimamo (neposrednega) vpliva:

• Zakaj je obiskovalec prišel na stran oz. namen obiska (če je pri nas pristal po pomoti, obstaja največja verjetnost, da ne bo konvertiral)
• Koliko obiskovalčevega truda je potrebnega, da pride do cilja (npr. izvedba spletnega nakupa zahteva veliko več obiskovalčevega truda (poleg truda za nakup potrebuje tudi denar:)) kot obisk kontaktne strani)

Dejavniki, na katere lahko vplivamo v veliki  meri:

• Kako zapletena je pot do cilja (koliko korakov oz. klikov je potrebnih za doseg cilja)
• Koliko in katere podatke zahtevamo od uporabnika, da doseže cilj
• Kako uspešni smo pri vodenju uporabnika do cilja

Za doseganje cilja strani je ponavadi potrebnih nekaj klikov. Spet odvisno od strani. Na nekaterih lahko cilj dosežemo z enim samim klikom, na drugih pa je potrebnih 5 klikov, da dosežemo cilj. Na vsaki strani je potrebno prehoditi določeno pot, da na koncu pridemo do cilja. Poleg tega ima lahko ena spletna strantudi več kot 1 cilj. Poglejmo nekaj konkretnih primerov:

• Cilj gmail-ove strani (klikni tukaj za njen ogled) je ustvariti novega gmail uporabnika.
• Cilj spletne trgivine mimovrste.com je zaključen nakup.
• Cilj spletne strani gradbenega podjetja Legrad je ustvariti povpraševanje po njihovih storitvah.

Pri optimizacije konverzije moramo seveda vedeti, kako uspešna je naša spletna stran pri doseganju njenega cilja. V primeru da je ciljev na strani več, moramo preveriti, kako uspešna je pri doseganju posameznega cilja. Kako? Da usperimo uspešnost bomo potrebovali web-analytics orodje (o orodjih za spremljanje spletne analitike smo govorili v enem izmed prejšnjih postov). Izmeriti moramo, kolikšen delež obiskovalcev doseže cilj spletne strani. Kakšna je konverzija strani? Nato se lotimo optimizacije. Da lahko spletno stran optimiziramo, moramo vedeti:

1. Kje (na katerem koraku) izgubljamo največ obiskovalcev:
   • Premalo ogledanih strani?
   • Se na strani zadržujejo premalo časa?
   • Morda uporabniki ne kliknejo na povezavo, ki predstavlja cilj spletne strani (npr. “Kontakt”)?
   • Se ustavijo na vnosu podatkov potrebnih za prenos .pdf kataloga?
   • …

Ko dobimo te rezultate se lotimo popravkov in reševanja težav. Kateri so potencialni vzroki nizkih konverzij?

• Slaba vsebina spletne strani, ki obiskovalca ne pritegne. Spletna stran potrebuje kvalitetno vsebino, ki bo vredna ogleda.

• Pomanjkanje CTA-jev. CTA (call to action) je poziv obiskovalcu k nekemu dejanju (npr. kliku, naročilu kataloga, zahtevku povpraševanja). Če tega ne storimo, obiskovalec tega ne bo storilsam od sebe. Tole je zelo pogosta težava na spletnih straneh.
• Dostopnost cilja. Kje smo pozicionirali povezavo do kontaktnih podatkov? Kje se nahaja telefonska številka? Je dovolj vidna? Ali pozivamo h klicu ali smo številko samo napisali nekam v footer?
• Koliko razmišljanja zahtevamo od uporabnika? Se mora potruditi da ugotovi kako deluje spletna stran ali mu pri tem pomagamo?
• Koliko podatkov zahtevamo od uporabnika npr. za download kataloga izdelkov (ime, priimek, e-mal, telefonska številka, naslov, poštna številka, pošta,…)? Več ko zahtevamo od njega, nižja bo konverzija. Zahtevajmo samo nujno potrebne podatke, npr. e-mail naslov.
• Ali naša stran vzbuja občutek varnosti? Se uporabniki počutijo varno? Je stran kredibilna? Kje potrebujemo varnostne elemente?

Ko analiziramo obiskovalce naše spletne strani in njeno učinkovitost, je izjemnega pomena, da k nam prihajajo obiskovalci preko različnih ključnih besed. Če se še ne ukvarjamo resneje z oglaševanjem sajta (SEM, banner, e-mail,…), bo večina našega traffica prihajala iz iskalnikov in, če že poznajo naš site, preko direktnega vnosa našega URL naslova v brskalnik.

Pri optimizaciji spletne strani je  zelo pomembna prva skupina obiskovalcev. Tisti, ki prihajajo preko iskalnikov.

Preveriti moramo, katere besede nam ustvarjajo promet. Preko katerih besed prihajajo obiskovalci na našo stran. In kaj počnejo na strani obiskovalci, ki pridejo preko posameznih besed.

Npr., če gre za stran podjetja “Žediši d.o.o”, ki predstavlja svojo linijo kuhinj, in obiskovalci prihajajo preko besed kot so:

• kuhinja;
• oprema kuhinje;
• kuhinjska oprema;
• nova kuhinja;
• kuhinjski elementi;
• bela tehnika;
• nakup kuhinje;
• ponudniki kuhinj;
• že diši;
• zedisi.si;
• kuhanje;
• recepti;
• …

Bomo te besede (oziroma obiskovalce posameznih besed) najprej zgrupirali:

1. skupina – Raziskovalci
   • oprema kuhinje
   • kuhinjska oprema
   • kuhinjski elementi
2. skupina – Kmalu kupci
   • nakup kuhinje
   • ponudniki kuhinj
   • nova kuhinja
3. skupina – Chefi
   • kuhanje
   • recepti
4. skupina – Naši poznavalci
   • žediši
   • zedisi.si
5. …

Nato preverimo, katera skupina obiskovalcev predstavlja največji delež? So to “Chefi”, “Raziskovalci” ali morda “Naši poznavalci”?

Če je naša stran namenjena predstavitvi podjetja “Žediši do.o.”, ki proizvaja in prodaja svojo linijo kuhinjske opreme, kot obiskovalci pa npr. prevladujejo “chefi”, potem imamo velik problem.

To pomeni, da k nam prihajajo večinoma ljudje, ki radi kuhajo, jih zanimajo recepti in v kuhinji radi preizkušajo nove stvari. Kar ni OK. Naša stran namreč ni bila ustvarjena zato, da bomo na njej objavljali recepte in govorili o vseh mogočih kuharskih tehnikah. To težavo lahko rešimo s SEO optimizacijo (o tem bomo kmalu govorili).

Naslednji problem nastane, če k nam prihajajo večinoma “Naši poznavalci”. To prav tako pomeni, da je stran s stališča SEO optimizacije na psu. Oz, da sploh ni optimizirana za SEO.

Naši obiskovalci bi morali biti predvsem “Raziskovalci” in “Kmalu kupci”. Tukaj je naš potencial. To so tisti, ki iščejo ponudnika za izdelavo nove kuhinje in če jih bomo znali prepričati, bodo na koncu prav naši kupci.

Seveda je dobro, da k nam prihajajo tudi “Chefi” in “Naši poznavalci”. Vendar potrebujejo drugačno obravnavo kot “Raziskovalci” in “Kmalu kupci”.

“Chefe” bo seveda najtežje prepričati v nakup nove kuhinje. To je skupina, ki enostavno rada kuha in sploh ne kupuje nove kuhinje. Njih moramo najprej zainteresirati za novo kuhinjo in šele kasneje jim bomo začeli prodajati našo, ki je seveda najboljša izbira.

Kaj pa “Naši poznavalci”? Odvisno od vrste našega posla, vendar najverjetneje gre za naše že obstoječe kupce ali pa so se za nas odločili in so tik pred nakupom.

Pri analizi ključnih besed se moramo tudi vprašati, ali naša stran vsebuje dovolj vsebin za posamezne skupine obiskovalcev? Moramo dodati vsebine? Morda drugače razporediti? Ali pa samo spremeniti strukturo in prioriteto posameznim vsebinam?

Zaenkrat toliko, nadaljevali bomo kmalu. Najprej pa veselo na delo. Ugotoviti je treba, kdo so naši obiskovalci. V enem izmed naslednjih postov bomo govorili o tem, kako obravnavati posamezno skupino obiskovalcev. Kako “Chefe” pripeljati do nakupa in kako “Raziskovalce” ter “Kmalu kupce” prepričati, da smo mi zanje edina in najboljša izbira.

Če ne veš natančno, kako se zadeve lotiti, pošlji mail na webrulz.blog@gmail.com.

Vabljen tudi, da nam med komentarji zaupaš svoje izkušnje.

Najpogosteje se med top izstopnimi stranmi pojavlja domača stran (home page). Home page je tudi najbolj obiskana stran, kar posledično privede do tega, da nas tukaj največ obiskovalcev tudi zapušča.

Kako torej ugotoviti, ali home page deluje dobro, ali ga je potrebno popraviti?

Najbolj osnovni meri, ki jih lahko hitro preverimo in veliko povesta sta:

1. bounce rate (delež obiskovalcev, pri katerih home page predstavlja tako vstopno kot izstopno stran, oziroma edino obiskano stran) našega home page-a ter
2. povprečni čas, ki ga na home page-u preživijo obiskovalci.

Bounce rate

V povprečju se bounce rate giblje nekje med 40 in 60%. Vendar številka kot taka nam še ne pove nič. Gre samo za povprečje. Če bi radi številko razumeli, se moramo vprašati:

1. Kako so obiskovalci prišli do nas (preko katerih besed, kanalov (sem, seo, URL vnos, banner,…) in kakšen je bounce rate glede na vir obiska. Npr. najbolj zaskrbljujoče je, če imajo brand besede (npr. beseda “coca cola” za spletno stran www.coca-cola.com) visok bounce rate. Logično pa je, da imajo obiskovalci strani www.coca-cola.com, ki pridejo preko besede ”pijača”, visok bounce rate. Pijača namreč lahko predstavlja od vseh vrst sokov, piva, vina, žgane pijače, likerjev,… in je razumljivo, da oseba, ki v Google vtipka “pijača”, najverjetneje s tem ne misli na “coca colo”. In zaradi tega bo, če preko besede “pijača” pristane na strani www.coca-cola.com, od tukaj zelo hitro pobegnila, če ne bo našla vsebine, ki jo išče.
2. Zakaj so zapustili stran

Zakaj torej uporabnik, ki na stran pride z določenim namenom (iskanje določenih informacij), zapusti stran? Ker informacij, po katere je prišel, ne najde. OK, gremo naprej. Zakaj jih ne najde? Možnosti sta dve.

• Ker jih ni
• Ker so preveč skrite in jih enostavno ne najde

Če naša stran ne vsebuje informacij, ki jih išče uporabnik je logična posledica, da ta uporabnik stran zapusti.

Veliko bolj problematična je druga situacija, če informacije, ki jih obiskovalec išče, na strani obstajajo, vendar jih obiskovalec ne najde. Kar se zelo pogosto dogaja.

Veliko spletnih strani (med njimi so tudi takšne, ki jih poznamo vsi) je neberljivih. Oziroma so težke za hiter pregled. Enostavno težko se znajdemo, težko najdemo kar iščemo. Informacije niso strukturirane. Poleg tega je predstavitev vsebinske strukture slaba.

Strani so prenatrpane, ne vemo, kje naj iščemo informacije, po katere smo prišli, ne najdemo informacij, ki jih iščemo, preveč stvari kliče po pozornosti. Poglejmo si hitro primerjavo dveh strani, ki jih poznamo čisto vsi. Le-ta lepo prikazuje, kar želim izpostaviti.

Gre za primerjavo iskalnikov Google in Najdi. Predstavljajmo si, da nobenega izmed omenjenih iskalnikov nismo še nikoli obiskali.

Kaj je prva misel, ob primerjavi teh dveh slik?

Ali pa če vprašanje postavimo drugače: kam moram kliknit na Googlu in kam na Najdiju?

Na Googlu praktično nimam druge možnosti kot to, da grem direktno v search box in vnesem iskalni pojem ter kliknem “Search” ali pa “I’m feeling lucky”. Kaj pa na Najdiju?

Na Najdiju pa imam čisto preveč možnosti. Hitro me potegne kaj drugega kot box za iskanje. Pritegnejo me povezave na levi strani, povezave spodaj, desno horoskop pa vreme in tudi druge vsebine, ki se nahajajo na prvi strani Najdi iskalnika.

Torej, prosim vas, bodite jasni na svoji spletni strani. Ne komplicirajte! Ne skušajte povedati preveč stvari naenkrat. Naj si elementi na strani ne kradejo pozornosti. Ker uporabnik se bo, ko pristane na stran, v manj kot 1 sekundi odločil, ali bo ostal ali ne. To pomeni, da ga moramo prepričati v trenutku.

Če želimo to doseči, moramo najprej točno vedeti, kaj hočemo doseči s posamezno stranjo. Je naš cilj pripeljati uporabnika do tega, da klikne na horoskop, da klikne na vremensko napoved, ali je morda naš cilj to, da uporabniku pomagamo najti spletno stran, ki jo potrebuje?

Ko bomo določili cilje posamezne strani sajta, bomo lahko začeli reševati problem (če le-ta pri nas obstaja). Na vsaki posamezni strani se torej osredotočimo samo na vsebino, ki je tukaj relevantna in pričakovana. In jo lepo, logično strukturirajmo.

Če nam to uspe, bomo hitro dosegli nižje bouce-rate-e in večje zadovoljstvo obiskovalcev, ki se bodo raje vračali nazaj k nam.

Povprečni čas

Povprečni čas, preživet na strani (angleško average time on site) nam pove, koliko časa obiskovalci povprečno preživijo na strani. Zakaj je to dobro vedeti? Ker s tem dobimo vpogled, kje se obiskovalci zadržujejo najdlje (očitno obiskovalcem zanimiv del sajta, morda ga lahko razširimo) in kje najmanj (Kakšna je struktura te strani? Se iz nje lahko znajdemo? Pritegne obiskovalca? Je za to stran logično, da je njen povprečni čas najkrajši?).

Povprečni čas nam da vpogled v to, ali smo obiskovalce zmotivirali k interakciji ali ne. Ali stran dosega svoj cilj ali ne. Npr. če gledamo povprečni čas preživet na strani s člankom, ki ga ob normalnem branju preberemo v 2 minutah, povprečni čas te strani pa znaša 20 sekund, pomeni, da članek tiste, ki ga obiščejo, ne pritegne. In če to ugotovimo, gremo lahko naprej raziskovati, zakaj jih ne pritegne. Kaj smo naredili narobe? Je kaj narobe z naslovom, kakšen je uvod, je lahko berljiv ali rabimo povečalo, daga lahko preberemo? In na podoben način za vse ostale strani.

Toliko zaenkrat. Vaša mnjenja in komentarji dobrodošli spodaj. V naslednjem postu nadaljujemo z najpogostejšimi vstopnimi stranmi, keywordi, preko katerih do nas prihajajo uporabniki, kako nas obiskovalci najdejo in ostalih temah, ki so pomembne pri analizi učinkovitosti spletne strani.

Navsezadnje je na koncu vse povezano z denarjem:)

Verjetno je glavno vprašanje ponavadi: Kako se zadeve lotiti? Kako ugotoviti, ali je naša spletna stran učinkovita ali ne? Kakšen je postopek? Kdo lahko spletno stran naredi bolj učinkovito?

Pravzaprav sploh ni tako težko. Edino kar potrebujemo je 1. orodje za merjenje obiska spletne strani in obnašanja obiskovalcev na strani ter 2. nekaj zdrave pameti.

Gremo po vrsti: Orodje za spletno analitiko oz web-analytics tool

Kot smo o tem že govorili v enem izmed prejšnjih postov, obstaja veliko orodij za spletno analitiko, ki jih lahko uporabljamo zastonj. Najbolj znano in najširše uporabljeno je Googlov Google Analytics, katerega lahko začnemo uporabljati takoj po prijavi. Prijavimo se lahko s katerimkoli svojim že obstoječim gmail računom. Če tega še nimamo, ga odpremo tukaj.

Ob prijavi na Google analytics najprej definiramo URL spletne strani, katere promet želimo spremljati. Na naslednjem koraku že dobimo JS kodo, ki jo moramo vstaviti pred </body> tag naše spletne strani.

Ta koda potem skrbi za to, da v Google analyticsu lahko spremljamo, kaj se na naši spletni strani dogaja. Kaj delajo obiskovalci, katere linke klikajo, kje se največ zadržujejo, iz kje odhajajo in podobno. Konkretno lahko preverimo npr. število obiskovalcev spletne strani, čas na strani (koliko časa uporabniki ostanejo na strani), bounce rate (delež obiskovalcev, ki si ogleda samo eno stran – ne kliknejo nikamor naprej) in še mnogo več, o čemer bomo govorili malo kasneje.

Google analytics koda, ki jo vstavimo v kodo spletne strani izgleda takole (spodaj samo vzorčni primer, vsak uporabnik pa ob prijavi dobi unikatno kodo):

<script type=”text/javascript”>
var gaJsHost = ((“https:” == document.location.protocol) ? “https://ssl.” : “http://www.”);
document.write(unescape(“%3Cscript src=’” + gaJsHost + “google-analytics.com/ga.js’ type=’text/javascript’%3E%3C/script%3E”));
</script><script type=”text/javascript”>
try{
var pageTracker = _gat._getTracker(“UA-xxxxxx-x”);
pageTracker._trackPageview();
} catch(err) {}
</script>

Potem, ko zgornjo kodo vstavimo pred </body> tag spletne strani, sledi verifikacija. Preko povezave, ki smo jo dobili skupaj z .JS kodo preverimo, ali smo vse naredili prav.

Le nekaj minut po opravljeni verifikaciji bomo v Google analytics računu že lahko spremljali dogajanje spletne strani. Takoj za tem se lahko lotimo tudi našega glavnega vprašanja:

Kako povečati učinkovitost spletne strani?

Enostavno. Najprej potrebujemo analizo spletne strani (ki jo pripravimo z Google analyticsom ali z enim izmed orodij za spletno analitiko).

Analiza naj na začetku vključuje:

1. Katere so najpogostejše izstopne strani (na kateri strani vstopa največ obiskovalcev)
2. Katere so najpogostejše vstopne strani (na kateri strani nas zapusti največ obiskovalcev)
3. Preko katerih besed prihajajo uporabniki na našo spletno stran
4. Katere besede nam prinašajo kvalitetnejše uporabnike in katere besede manj kvalitetne uporabnike
5. Koliko časa se na strani zadržujejo obiskovalci
6. Koliko strani si ogledajo (koliko klikajo po strani)
7. Kolikšen delež obiskovalcev pride do točke, do katere želimo, da pride vsak obiskovalec (npr. naročilo kataloga, nakup, download navodil,…)
8. Kje so ozka grla na poti do ciljev spletne strani (npr. ozko grlo pri nakupnem procesu ali pri procesu naročila kataloga)

Ko zberemo te podatke, se lotimo analiziranja. Preveriti moramo, kje na strani nam gre slabo in vse nedelujoče stvari popravimo.

Vprašanja kot so:

• Kako iz zbranih podatkov ugotovimo, kaj ne deluje?
• Kaj je slabo?
• Kaj moramo popraviti?
• Kje začnemo najprej?

In podobnih, se bomo lotili v naslednjem postu. Zdaj nas čaka domača naloga – implementacija google analyticsa (ali katerega izmed ostalih orodij za spletno analitiko) na stran in potem spremljanje kaj se na strani dogaja ter priprava osnovnega reporta.

V naslednjem postu pa gremo konkretno na primere in kaj pomenijo številke v reportih. Odgovorili bomo, kaj so dobri rezultati? Kaj slabi? Česa se lotiti najprej? Kako začeti?

Vse o tem na webrulzu v naslednjih dneh.

Preden zaključimo pa še vprašanje za vas: že uporabljate kakšno web-analytics orodje? Kakšne so vaše izkušnje? Kateri podatki se vam zdijo najbolj uporabni s stališča povečevanja učinkovitosti strani?

Ok, ok, zakaj gre: danes sem v Google analyticsu zgenerirala kodo, ki sem jo hotela nalimati na tale blog, da bi lahko sledila profile bralcev bloga. Kdo in iz kje prihaja sem, koliko časa ostane, katere poste si prebere, kateri posti mi pripeljejo povratne bralce… Ali pa npr. preko katerih keywordov prihaja bralec, katere iskalnike uporablja, kateri so glavni referrerji WEBrulz blogu…

To je moja profesionalna deformacija. Takšne stvari moram vedeti, ker seveda me zanima, kaj bodo ljudje tukaj sploh brali, ker potem bom tudi vedela, kaj jih bolj zanima in bom lahko o “vročih” temah več pisala.

Ja, saj vem da nekaj teh podatkov že nudi wordpressov “Blog Stats”, ampak to je zame premalo. Skoraj kot da statistik ne bi bilo. Oziroma, podatki mi ne dajo dovolj vpogleda v vprašanje, kako izboljšati blog.

Tole je vse, kar dobim na “Blog Stats”:

wordpress statistika

Podatkov sicer še ni, ker je blog star komaj en dan, ampak vseeno. Kaj je tukaj sploh uporabnega oz s čem od tukaj si lahko pomagam, če hočem izboljšati blog?

1. Referrers – OK, vidim iz kje prihajajo obiskovalci. Super! Vidim katere so moje potencialne strani, kjer bi lahko blog promovirala. Ampak jaz hočem več. Mene zanima, če se na primer obiskovalci iz Najdija morda razlikujejo od tistih, ki prihajajo iz Googla. In če se, zakaj se. Ali pa, kaj berejo Facebook obiskovalci. Kateri referrerji mi vozijo kvalitetnejši traffic… A kaj bom s temi podatki? Business, business:) Recimo, če bi na blogu prodajala, mi takšni podatki še kako pomagajo pri usmeritvi, kam naj vlagam več, da na koncu iztržim več.
2. Search engine terms – zaenkrat še prazno – izvem da moj prvi obiskovalec (juhu, eden, ki nisem bila jaz, je že bil tukaj in (upam da) bral moj prvi post, jupiii:)) ni prišel preko keyworda. Ko pa bodo nekoč tam zlistane besede, bom videla, katere besede ljudi pripelje na WEBrulz blog. Katere so najpopularnejše besede webrulz bloga. Spet pa ne morem preveriti, npr. katere besede pripeljejo kvalitetne obiskovalce (ki se vračajo ali pa ostanejo na blogudlje časa). Ali pa, preko katerih besed ljudje prihajajo do določenih postov. Seveda me zanima primerjava med Najdi in Google obiskovalci – preko katerih besed prihajajo z Googla, preko katerih besed z Najdija. Kaj mi bodo ti podatki? Na podlagi vseh takšnih podatkov bi se lahko odločala o tem, na katero stran bom peljala obiskovalce preko določene besede, če se morda odločim za SEM oglaševanje. Ali pa katere besede imajo na Googlu dobre rezultate, na Najdiju pa ne in bi s tem poizkušala optimizirati Najdi kampanje. Takšne podatke pričakujem in potrebujem od search reporta.
3. Top Posts & Pages - zopet dokaj neuporabno. Ne vidim, kakšen je povprečni čas na posameznem postu. Ker lahko da so najbolj obiskani obiskani samo zaradi subjecta, ni pa nujno da jih ljudje preberejo. To je najmanj, kar bi lahko dodali k top posts & pages reportu. Ker če vem, da npr. na najbolj obiskanih postih obiskovalci preživijo najmanj časa, potem je nekaj narobe. In potem je treba raziskat kaj je narobe. Lahko da so naslovi postov napačn (pritegne samo naslov, vsebina pa ne), lako da ti posti nimajo prave vsebine (naslov ponuja nekaj drugega, kot potem sama vsebina posta), lahko da uvodi najbolj obiskanih postov niso v redu. Pa še kaj bi se našlo.
4. Clicks - Koliko ljudje klikajo na linke, objevljene znotraj postov, komentarjev, na linke znotraj podpisov lastnikov komentarjev. Tole pa je edina stvar, ki je cool. Da lahko trackam, koliko ljudje klikajo na zunanje linke (na linke, ki peljejo ven iz mojega posta). Tega podatka pa res ne bi mogla dobiti z drugimi web-analytics orodji, če bi jih obesila na ta blog. OK, lahko bi, samo bi se morala malo bolj potrudit. Me prav zanima, kako to sledijo. Verjetno skozi kakšen redirect. No vsaj jaz bi zadevo tako rešila. Se pravi, če bi želela slediti, koliko uporabnikov je kliknilo na tale link (BTW ta tip je eden največjih stručkotov web-analitike), bi userje najprej linkala na en drug link znotraj mojega bloga (neko prazno stran, ki bi bila uporabljena samo za redirect). Ta link bi bil seveda opremljen s parametri za sledenje (tracking parametri) preko  katerih bi na koncu sledila, koliko ljudi je kliknilo nanj. Potem pa bi bil iz tukaj narejen redirect na stran, kamor želim peljat uporabnika. Seveda bi celo sledenje zastavila tako, da bi točno vedela, kateri externi linki so bili kliknjeni (tiste, ki objavljam jaz), ker me to seveda zanima:) Ker potem bi vedela, kaj ljudi bolj podrobno zanima, katera področja želijo raziskovati. Ne vem pa, če wordpress statistike to omogočajo – verjetno tam dobim samo sumarno številko, kolikokrat so obiskovalci bloga kliknili na katerikoli zunanji link, brez drillov, kateri linki so bili največkrat kliknjeni, kateri sploh niso bili kliknjeni,…

To so samo osnovna vprašanja, ki se mi pojavljajo pri wordpress reportu, čeprav je še popolnoma prazen (do zdaj 3 obiski v 4 dneh). Ponavadi potem ko delam s pravimi podatki, na dan prikaplja še mnogo več vprašanj. In potem človek začne raziskovat in skuša ugotoviti vzrok za določen pojav na sajtu. Npr. zakaj obiskovalci, ki prihajajo na izdelčno stran preko SEM oglasov takoj zapustijo stran, tisti pa, ki pridejo preko SEO rezultatov, ostajajo dlje. Seveda vedno je ključno vprašanje “Zakaj?” in potem pravo zmagoslavje, ko ugotoviš odgovor na to vprašanje. Npr. da SEM oglasi ponujajo čisto nekaj drugega, kar potem uporabnik dobi na izdelčni strani. Ko pa pride preko SEO rezultata, je tam vsebina veliko bolj realna (ker je tista vsebina, ki je prikazana pri SEO, pobrana direktno iz izdelčne strani), pri SEM oglasih pa se preveč fokusiramo na click-through in pogosto obljubljamo preveč, kot smo potem zmožni ponuditi na strani. In s tem zgubljamo potencialne stranke.

In odkovor na “Zakaj?” vprašanje pripelje do rešitve – problem popraviš. Optimiziraš. Če ne veš, kje se problem nahaja, tudi popraviti ne moreš. Logično. Vedno je tako. Npr. če ima hrana, ki jo pripravljamo doma včasih čuden okus, gremo raziskovat – “Zakaj?”. Katera hrana? Je to vsa doma narejena? Ugotovimo da ne (huh, še  dobro, drugače imamo nevarnost bankrota, ker bi morali vedno jesti zunaj). Ugotovimo, da samo tista, v kateri se nahaja moka. OK, smo že korak bližje. Gremo naprej. Katerakoli moka? Morda samo ena vrsta moke? Preverimo. Ugotovimo, da samo hrana narejena s črno moko. OK, lahko je problem v črni moki (pokvarjena), lahko da nismo navajeni okusa črne moke (ne jemo pogosto in potem imamo občutek, da je nekaj narobe), lahko da črna moka ni primerna in bi morali uporabiti belo moko,… Preverimo terije (en način preverjanja “online teorij” je testiranje, o katerem bom še veliko pisala) in sigurno bomo našli vzrok problema.

Optimizacija je cela poanta spletne analitike. Ker reporti sami po sebi so samo gole številke, ki ne povejo nič. OK, povejo koliko je česa in podobno, ampak ne dajo pa globljega vpogleda. Za optimizacijo potrebujemo vpogled (odgovore na zakaj) in šele s tem lahko začnemo odpravljat težave. In to je vedno cilj. Ker odpravljanje težav pomeni večje zadovoljstvo uporabnikov (obiskovalcev), ker se bodo pri nas bolje počutili. Kar pomeni, da se bodo raje vračali. Na koncu pa to pomeni večji zaslužek za nas. In to je, če že imamo spletno stran,  najpogostejši cilj.

Za optimizacijo sajtov in online kampanj je nujno orodje, ki vse to omogoča. Npr. Google analytics (med zastonjskimi orodji je GA najbolj napreden), potem imamo Yahoo! Web analytics (prav tako zastonj in tudi zelo dober), potem pa obstaja še veliko drugih, malo manj znanih (klikni tukaj za pregled).

Sedaj pa vabljeni v oddelek komentarjev:) All very welcome. Najbolj vesela pa bom, če me kdo razveseli z navodilom, kako implementirati GA na wordpress (čeprav sem preverila že vse možno in nisem našla načina:( ).

WEBrulz bo predvsem vir informacij za vse, ki bi radi izboljšali svojo spletno stran ali pa izboljšali učinkovitost spletnega oglaševanja.

Pisala bom o spletnih (ah, preveč tuja mi je ta beseda, od sedaj naprej bom raje uporabljala web ali pa online) straneh, njihovi (ne)uporabnosti, online kampanjah in o vsem možnem, kar se tiče ustvarjanja, spremljanja, merjenja in izboljševanja kampanj na internetu.

Moj cilj je pisati uporabne nasvete glede:

• optimizacije site-ov
• optimizacije web-kampanj
• SEO optimizacije
• merjenja in sledenja online kampanj
• web usability-a
• procesih na spletnih straneh (kako voditi uporabnika do cilja, do katerega želimo da pride - npr. nakupni proces)
• online testiranja (A/B testi, multivariate testi)
• pogledali bomo orodja za pomoč pri kreiranju kampanj na spletu
• prodajanja (izdelkov ali  storitev) na spletu
• pa še kaj se bo vmes našlo, za kar zdajle še ne vem:)

Drugi cilj pa je, da bodo posti lahko in enostavno uporabni. Da jih bo lahko res vsak uporabil na svojem primeru (na svojem sajtu, na svoji adwords kampanji, na svoji banner akciji, na svoji vsebini, ki jo ima napisano na spletni strani…). In s tem seveda izboljšal rezultate svojega dela.

OK, to so v bistvu bolj cilji za WEBrulz, moj cilj je samo eden in sicer: čim bolj pogosto pisanje tukaj:)

Aha, še to, kaj predstavlja WEBrulz. Pravzaprav dvoje.

Prvi pomen je točno takšen, kot se prebere. Torej web rulz:) Ja, internet je zakon! Enostavno, brez kompliciranja.

Drugi pomen pa predstavlja cilj tega bloga. Deliti znanje o internet pravilih. No, ne ravno tako na široko, omejila se bom samo na “pravila” pri zgoraj omenjenih temah. Pa tudi ne bodo prava pravila, ampak bolj izkušnje.

Za prvič je to to. Manjka samo še zaključek. Ampak ga sploh ne bo, ker to je šele začetek:)